Pri skriti križanki sami vrisujemo črna polja in vpisujemo številke. Prva vodoravna beseda se vedno začne v prvem gornjem levem kvadratku. Črno polje na začetku prve vrste torej ne pride v poštev. Namig: tudi če ne poznate prve besede, lahko ugotovite njeno dolžino. Če je naslednja (druga) vodoravna beseda npr. pod številko 11., to pomeni, da je prva beseda dolga 10 črk. Zato lahko v prvih 10 kvadratkov vpišemo številke od 1 do 10 in se brez skrbi lotimo reševanja navpičnih pojmov pod temi številkami. Dalje je le mačji kašelj....

Križanka iz sredine je zelo podobna skriti, le da so v gornjem levem kotu črna polja, zato nam je na začetku težko ugotoviti, kje se začne prva vodoravna beseda. Z reševanjem začnemo v srednjem delu lika , kjer je nekaj številk že na pravih mestih. Namig: kjer so vpisane številke, vedno vrišite črna polja, tudi če ne uganete vseh pojmov! Če je npr. pod 45 vodoravno opis, je pred številko črno polje, če je opis pod 45 navpično, je črno polje nad številko. Če sta opisa pod to številko vodoravno in navpično, sta črni polji pred in nad njo. Spreten enigmatik bo od gornje črte proti sredini potegnil kako zeloooooo dolgo besedo, zato si pozorno preberimo opise za naprimer kar prvih 15 navpičnih besed, saj bomo z reševanjem sredine hitro prišli do dela katere na sredini omenjenih besed. Križanka iz sredine sodi med težje in nudi veliko užitka dobrim reševalcem.

Tudi tukaj si moramo sami vrisovati črna polja, ki so razporejena nesimetrično, številk pa v tej križanki ni. Same koordinate na začetku opisov vodoravnih besed nam povedo, v katerem polju se posamezna beseda začne. Namig: ne glede na to, katere vodoravne besede smo uganili, lahko na podlagi navedenih koordinat vrišemo večino črnih polj, kar nam bo v nadaljevanju reševanja v veliko pomoč! Če se npr. beseda začne v polju G9, je polje G8 pred njim vedno črno. In tako dalje pri vseh vodoravnih besedah, ki se ne začnejo ob levem robu. Opisi za navpične besede so podani v pomešanem vrstnem redu. Navpičnim besedam, ki smo jih že uganili, poiščemo pravo mesto s pomočjo že vrisanih črnih polj in uganjenih vodoravnih besed. In seveda ne pozabimo sproti prečrtovati opisov za navpične besede, ki smo jih že vpisali.

Tudi ta križanka je brez številk, črna polja pa spet vrisujemo sami. Prva vodoravna beseda se nam vedno začne v prvem zgornjem levem polju. Opisi za vodoravne besede si sledijo eden za drugim po vrstah, za navpične pa po ko- lonah Nekaj črk je za pomoč že vpisanih na prava mesta. Namig: če se nam zalomi pri reševanju bomo pač poskusili s pomočjo že vpisanih črk rešiti besede v zadnjih dveh vrstah in tudi v zadnjih dveh navpičnih kolonah. V praksi to pomeni kakih 5 do 6 opisov na koncu skupine vodoravnih in prav toliko opisov na koncu skupine navpičnih polj. Opise vseh uganjenih besed je priporočljivo sproti prečrtovati!

Italijanske križanke spadajo med lažje in so kar primerne za začetnike. Prva vodoravna in prva navpična beseda zmeraj potekata po celi dolžini lika. Lahko tudi druga beseda, a to ni več obvezno. Tukaj se nam lahko zgodi, da bomo naleteli na t.i. izolirano polje. (geslo z eno samo črko) Opisi so podani po vrstah in navpičnih kolonah. Na koncu posamezne skupine opisov je navedeno število črnih polj, ki jih morate vrisati v tisto vrsto ali kolono.

Enaka je italijanski, le da so skupine opisov za vodoravno in navpično podane pod isto črko. Včasih najprej za vodoravne, drugič najprej za navpične besede. Ta križanka tudi spada med lažje in je primerna za začetnike.

Morda najlažja med nesimetričnimi in tudi primerna za ugankarske začetnike. Vse številke vodoravnih besed so tukaj že vpisane. Pred njih torej lahko vedno (razen ob levem robu) že vrišemo črna polja, tudi, če pojmov nismo uganili. Za navpične besede so opisi podani po kolonah, le da so v okviru iste kolone med seboj pomešani.

Gre za precej samosvojo križanko, težko bi ji našli približno podobno. V križanko so vrisana že vsa črna polja, po sredini lika pa sta vpisani dve tematski gesli. Tako ti dve gesli (besedni zvezi) razdelita celoten lik na štiri enake dele, četrtine. Ker je s temi vpisanimi in vrisanimi podatki reševalcu delo kar precej olajšano, so opisi podani na zelo svojski in zvit način, po četrtinah. V posamezno četrtino so uvrščeni opisi za vse tiste besede, ki se v njej začenjajo, pa če tudi že tečejo v drugo četrtino lika. Opisi za besede, tako vodoravne kot tudi navpične, so urejeni po abecednem zaporedju njihovih začetnih črk. Najprej se seveda lotimo četrtine levo zgoraj, iz nje namreč tečejo besede v desno in spodnjo četrtino in te besede nam bodo kasneje zelo olajšale reševanje v ostalih četrtinah.

Inicialno križanko bi lahko imenovali tudi kar križanka z začetnimi črkami. V lik te križanko je vpisana prva vodoravna beseda (ali navpična beseda), vrisana pa so tudi že vsa črna polja (pri skriti varianti jih je vrisanih samo nekaj, ostale moramo pač najti in vrisati sami). Opisi križanke so podani po začetnih črkah iskanih besed. Primer: pod črko A so opisane vse besede ki se nam začenjajo s to črko, tako vodoravne, kot navpične. Reševati začnemo iz črk vpisane besede.

Opisi za iskane vodoravne besede so podani tako kot pri italijanski križanki, po vrstah (le-te so ob levem robu oštevilčene). Drobna razlika: prva vrsta ima lahko več besed oz. besednih zvez. Rešimo, kolikor moremo, najbolje čimveč, kajti navpično nas čaka pravi pekel. Opisi za navpične besede so podani po stolpcih (spet enako kot pri italijanski križanki), vendar ti stolpci niso niti oštevilčeni, niti označeni s črkami. Niso niti podani v zaporedju od leve proti desni, ampak prekleto pomešani. Tako je sklop opisov za prvi, čisto levi stolpec bogsigave kje. Opisi za stolpce so med seboj ločeni z zvezdicami ali čim podobnim, na koncu pa je podano tudi število črnih polj v posameznem stolpcu. Črna polja so navedena tudi pri vrstah, za vsako posebej. Križanka je primerna za že prekaljene enigmatske mačke.

Nekaj splošnih misli o križankah, kjer posamezne besede ločijo prečke, ne črna polja. Te križanke so zadnje čase pri nas – kdo ve zakaj nekoliko zapostavljene, pozabljene. Med tem ko v navadni križanki črno polje zapira pot hkrati vodoravni in navpični besedi, pa prečka zapira pot samo v eno smer in to le eni besedi. Zato so te križanke zahtevne naloge (tematske križanke, s pregovori, s prenašanjem črk itd). Prečke so lahko vrisane ali niso vrisane, isto velja za števila za opise. Če so prečke vrisane, so lahko simetrično, lahko nesimetrično. Števila so lahko vpisana v sam lik ali ob robovih (ob zgornjem in levem).

V vsako vodoravno vrsto vpišite eno, dve ali tri besede, ne da bi vmes postavljali črna polja. To navodilo je ponavadi napisano na čelu opisov za vodoravne besede. Okviri so križanka s prečkami, pri kateri vodoravne besede tečejo od leve proti desni, navpične besede pa po okvirih v smeri kazalcev na uri. Najprej se lotimo vodoravnih vrst. Te so oštevilčene in opisi zanje so podani za vsako vrsto skupaj in v pravem zaporedju, od leve proti desni. Če je v posamezni vrsti samo ena beseda, jo, če jo poznamo, vpišemo. Brez težav gre tudi pri vrstah z dvema besedama. Vrste s tremi (in več) že zahtevajo potrpežljivost. Primer: vemo srednjo besedo, ne pa prve in zadnje in tiste srednje ne vemo kam vpisati. Črke iz besed vodoravnih vrst sestavljajo tudi besede, ki tečejo po okvirih v smeri kazalcev na uri. Začetke posameznih besed morate uganiti sami. Takšno navodilo stoji na čelu opisov za okvire. Naprej rešujemo kombinirano: s pomočjo besed v okvirih rešimo vodoravne besede, črke teh besed pa spet pomagajo pri (naslednjih) okvirih.

Križanka v obliki spirale je dvojčica okvirov, uganka s povsem istimi reševalskimi prijemi. Edina razlika: pri okvirih je vsak okvir samostojna celota, pri spirali pa so vse besede last ene spirale. Ta se praviloma začne v levem zgornjem vogalu in se zaključi v sredini. Opisi so podani v prav tem vrstnem redu. Križanka spada med srednje težke.

Pri magičnem kvadratu vsako iskano besedo vpišemo dvakrat, vodoravno in potem še navpično. V magičnem kvadratu ni črnih polj. Običajno so magični kvadrati dimenzije 5 x 5 kvadratkov, lahko pa tudi večje.

Besede oz. iskana gesla tukaj vpisujemo od leve proti desni in od desne proti levi, po serpentinah, ne da bi vmes postavljali črna polja. Zadnja črka prejšnje besede je hkrati prva črka naslednje besede. Lahko kot srbski pasulj.

V čem se torej loči mreža od navadne križanke? Pri križanki je vsaka črka last dveh besed, vodoravne in navpične. Pri mreži pa ni tako, šele vsaka druga črka (ali pa še to ne) se križa z besedo pravokotne smeri. Opisi so oštevilčeni, v križanko pa so vpisane številke. Črna polja so tukaj lahko razporejena simetrčno ali nesimetrično.